umočiti
Srpskohrvatski[uredi]
Izgovor[uredi]
- IPA: /umǒt͡ʃiti/
- Hifenacija: u‧mo‧či‧ti
Glagol[uredi]
umòčiti (ćirilica умо̀чити) svrš.
Šablon:prel Šablon:neprel
Konjugacija[uredi]
Konjugacija glagola umočiti
| Infinitiv: umočiti | Glagolski prilog sadašnji: - | Glagolski prilog prošli: umòčīvši | Glagolska imenica: - | ||||
| Broj | Jednina | Množina | |||||
| Osoba | 1. | 2. | 3. | 1. | 2. | 3. | |
| Glagolski oblici | ja |
ti |
on / ona / ono |
mi |
vi |
oni / one / ona | |
| Prezent |
umočim | umočiš | umoči | umočimo | umočite | umoče | |
| Budućnost |
Futur I. |
umočit ću1 umočiću |
umočit ćeš1 umočićeš |
umočit će1 umočiće |
umočit ćemo1 umočićemo |
umočit ćete1 umočićete |
umočit će1 umočiće |
| Futur II. |
budem umočio2 | budeš umočio2 | bude umočio2 | budemo umočili2 | budete umočili2 | budu umočili2 | |
| Prošlost |
Perfekt |
umočio2 sam | umočio2 si | umočio2 je | umočili2 smo | umočili2 ste | umočili2 su |
| Pluskvamperfekt |
bio sam umočio2 | bio si umočio2 | bio je umočio2 | bili smo umočili2 | bili ste umočili2 | bili su umočili2 | |
| Aorist |
umočih | umoči | umoči | umočismo | umočiste | umočiše | |
| Kondicional I. |
umočio2 bih | umočio2 bi | umočio2 bi | umočili2 bismo | umočili2 biste | umočili2 bi | |
| Kondicional II. |
bio bih umočio2 | bio bi umočio2 | bio bi umočio2 | bili bismo umočili2 | bili biste umočili2 | bili bi umočili2 | |
| Imperativ |
- | umoči | - | umočimo | umočite | - | |
| Glagolski pridjev radni |
umočio m. / umočila f. / umočilo n | umočili m. / umočile f. / umočila n | |||||
| Glagolski pridjev trpni |
umočen m. / umočena f. / umočeno n | umočeni m. / umočene f. / umočena n | |||||
| 1 Standardni hrvatski zapis; ostali veži klitiku na infinitivnu osnovu. 2 Za muški rod; u slučaju vršitelja radnje ženskog ili srednjeg roda koristi se ženski odnosno srednji rod glagolskog pridjeva radnog i pomoćnog glagola. | |||||||
Reference[uredi]
- „umočiti” u Hrvatskom jezičnom portalu