iščiljeti
Izgled
Srpskohrvatski
[uredi]Izgovor
[uredi]- IPA: /iʃt͡ʃǐːʎeti/
- Hifenacija: i‧šči‧lje‧ti
Glagol
[uredi]iščíljeti (ćirilica ишчи́љети) svrš.
- Ovoj r(ij)eči nedostaje definicija. Pomozite i dodajte definiciju, te potom uklonite šablon
{{nedostaje-definicija}}
.
Konjugacija
[uredi] Konjugacija glagola iščiljeti
Infinitiv: iščiljeti | Glagolski prilog sadašnji: - | Glagolski prilog prošli: iščíljēvši | Glagolska imenica: - | ||||
Broj | Jednina | Množina | |||||
Osoba | 1. | 2. | 3. | 1. | 2. | 3. | |
Glagolski oblici | ja |
ti |
on / ona / ono |
mi |
vi |
oni / one / ona | |
Prezent |
iščilim | iščiliš | iščili | iščilimo | iščilite | iščile | |
Budućnost |
Futur I. |
iščiljet ću1 iščiljeću |
iščiljet ćeš1 iščiljećeš |
iščiljet će1 iščiljeće |
iščiljet ćemo1 iščiljećemo |
iščiljet ćete1 iščiljećete |
iščiljet će1 iščiljeće |
Futur II. |
budem iščilio2 | budeš iščilio2 | bude iščilio2 | budemo iščiljeli2 | budete iščiljeli2 | budu iščiljeli2 | |
Prošlost |
Perfekt |
iščilio2 sam | iščilio2 si | iščilio2 je | iščiljeli2 smo | iščiljeli2 ste | iščiljeli2 su |
Pluskvamperfekt |
bio sam iščilio2 | bio si iščilio2 | bio je iščilio2 | bili smo iščiljeli2 | bili ste iščiljeli2 | bili su iščiljeli2 | |
Aorist |
iščiljeh | iščilje | iščilje | iščiljesmo | iščiljeste | iščilješe | |
Kondicional I. |
iščilio2 bih | iščilio2 bi | iščilio2 bi | iščiljeli2 bismo | iščiljeli2 biste | iščiljeli2 bi | |
Kondicional II. |
bio bih iščilio2 | bio bi iščilio2 | bio bi iščilio2 | bili bismo iščiljeli2 | bili biste iščiljeli2 | bili bi iščiljeli2 | |
Imperativ |
- | iščili | - | iščilimo | iščilite | - | |
Glagolski pridjev radni |
iščilio m. / iščiljela f. / iščiljelo n | iščiljeli m. / iščiljele f. / iščiljela n | |||||
1 Standardni hrvatski zapis; ostali veži klitiku na infinitivnu osnovu. 2 Za muški rod; u slučaju vršitelja radnje ženskog ili srednjeg roda koristi se ženski odnosno srednji rod glagolskog pridjeva radnog i pomoćnog glagola. |
Reference
[uredi]- „iščiljeti” u Hrvatskom jezičnom portalu