bestidnik

Iz Wiktionary
Idi na navigaciju Idi na pretragu

Srpskohrvatski[uredi]

Izgovor[uredi]

  • IPA: /běstiːdniːk/
  • Hifenacija: bes‧tid‧nik

Imenica[uredi]

bèstīdnīk m (ćirilica бѐстӣднӣк)

Značenja:

  1. loš, pokvaren i zao čovek [1]

Sinonimi:

  1. prevrtljivac, arh. farisej arh., đavo, nar. fukara nar., beskičmenjak, hahar arh., zlobnik, mufljuz, galijot arh., živina, izrod, spletkaroš, prevarant, fam. smrad fam., bezočnik, bednik, kurvin sin nar., ret. stodlaka ret., drznik, drkadžija nar., džukela, reg. pretvorica reg., pritvorica, pizda nar., nečasnik, nevaljalac, ništarija, smutljivac, krmak, moralno smeće, moralni imbecil, bruka, mamlaz, mekušac, nevaljalko, probisvet, licemer, ljiga fam., pakosnik, balabander, guja, životinja, podlac, smrdljivac fam., gad, baraba, ništavac, smeće, šugavac nar., dvostruki igrač, nitkov, dvoličnjak, prokletnik, nečovek, uštva, palavorda reg., krpa (od čoveka), ugursuz arh., mutikaša, protuva, antihrist, gnus fam., nepoštenjak, bestidnik, moralna nula, džukac, pseto, bezobraznik, đubre (od čoveka), besramnik, zloća, gnjida, prepredenjak, mutivoda, prepredenko, hipokrit, ljigavac fam., pogančina, neotesanac, pretvornik, pokvarenjak, svinja, moralna nakaza, perfidnik, bezvrednik, pička nar., vancaga arh., odljud ret., prasac, podmuklica, šuft reg., hulja, rđa nar. [1]

Deklinacija[uredi]

Reference[uredi]

  • bestidnik” u Hrvatskom jezičnom portalu
  • 1,0 1,1 Pavle Ćosić i saradnici, Rečnik sinonima, Beograd 2008, ISBN 978-86-86673-09-1